Hrvatski jezični portal

bèlāj

bèlāj m 〈G belája〉

Izvedeni oblici
jednina
N belaj
G belaja
D belaju
A belaj
V belaju
L belaju
I belajem
množina
N belaji
G belaja
D belajima
A belaje
V belaji
L belajima
I belajima
Definicija
reg.
1. nesreća, muka, jad, neprilika [bit će belaja]
2. (u frazemima) vrag, đavo [nosi ga belaj; vidi belaja]
Frazeologija
svakom belaju (znati doskočiti) znati se domisliti (svakom vragu)
Etimologija
tur. belȃ ← arap. bälā̕