iščìtati
iščìtati (što) svrš. 〈prez. -ām, pril. pr. -āvši, prid. trp. ȉščitān〉
Izvedeni oblici
| Svršeni | |
|---|---|
| infinitiv | |
| iščitati | |
| prezent | |
| jednina | |
| 1. | iščitam |
| 2. | iščitaš |
| 3. | iščita |
| množina | |
| 1. | iščitamo |
| 2. | iščitate |
| 3. | iščitaju |
| futur | |
| jednina | |
| 1. | iščitat ću |
| 2. | iščitat ćeš |
| 3. | iščitat će |
| množina | |
| 1. | iščitat ćemo |
| 2. | iščitat ćete |
| 3. | iščitat će |
| aorist | |
| jednina | |
| 1. | iščitah |
| 2. | iščita |
| 3. | iščita |
| množina | |
| 1. | iščitasmo |
| 2. | iščitaste |
| 3. | iščitaše |
| perfekt | |
| jednina | |
| 1. | iščitao sam |
| 2. | iščitao si |
| 3. | iščitao je |
| množina | |
| 1. | iščitali smo |
| 2. | iščitali ste |
| 3. | iščitali su |
| pluskvamperfekt | |
| jednina | |
| 1. | bio sam iščitao |
| 2. | bio si iščitao |
| 3. | bio je iščitao |
| množina | |
| 1. | bili smo iščitali |
| 2. | bili ste iščitali |
| 3. | bili su iščitali |
| imperativ | |
| jednina | |
| 2. | iščitaj |
| množina | |
| 1. | iščitajmo |
| 2. | iščitajte |
| glagolski prilog prošli | |
| iščitavši | |
| glagolski pridjev aktivni | |
| iščitao, iščitala, iščitalo | |
| iščitali, iščitale, iščitala | |
| glagolski pridjev pasivni | |
| iščitan, iščitana, iščitano | |
| iščitani, iščitane, iščitana | |
Definicija
dokraja pročitati, pročitati pomažući se čime (o tehničkoj radnji koja savladava tekst) [iščitati slovo po slovo]
Etimologija
✧ is- + v. čitati
