Hrvatski jezični portal

izdevètati

izdevètati svrš.prez. -ām, pril. pr. -āvši, prid. trp. ȉzdevetān〉

Izvedeni oblici
Svršeni
infinitiv
izdevetati
 
prezent
jednina
1. izdevetam
2. izdevetaš
3. izdeveta
množina
1. izdevetamo
2. izdevetate
3. izdevetaju
 
futur
jednina
1. izdevetat ću
2. izdevetat ćeš
3. izdevetat će
množina
1. izdevetat ćemo
2. izdevetat ćete
3. izdevetat će
 
aorist
jednina
1. izdevetah
2. izdeveta
3. izdeveta
množina
1. izdevetasmo
2. izdevetaste
3. izdevetaše
 
perfekt
jednina
1. izdevetao sam
2. izdevetao si
3. izdevetao je
množina
1. izdevetali smo
2. izdevetali ste
3. izdevetali su
 
pluskvamperfekt
jednina
1. bio sam izdevetao
2. bio si izdevetao
3. bio je izdevetao
množina
1. bili smo izdevetali
2. bili ste izdevetali
3. bili su izdevetali
 
imperativ
jednina
2. izdevetaj
množina
1. izdevetajmo
2. izdevetajte
 
glagolski prilog prošli
izdevetavši
 
glagolski pridjev aktivni
izdevetao, izdevetala, izdevetalo
izdevetali, izdevetale, izdevetala
 
glagolski pridjev pasivni
izdevetan, izdevetana, izdevetano
izdevetani, izdevetane, izdevetana
Definicija
razg. istući, izlupati, izbubati
Etimologija
✧ iz- + v. devetati