Hrvatski jezični portal

izbezúmiti

izbezúmiti (koga, se) svrš.prez. izbèzūmīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. izbèzūmljen〉

Izvedeni oblici
Svršeni
infinitiv
izbezumiti
 
prezent
jednina
1. izbezumim
2. izbezumiš
3. izbezumi
množina
1. izbezumimo
2. izbezumite
3. izbezume
 
futur
jednina
1. izbezumit ću
2. izbezumit ćeš
3. izbezumit će
množina
1. izbezumit ćemo
2. izbezumit ćete
3. izbezumit će
 
aorist
jednina
1. izbezumih
2. izbezumi
3. izbezumi
množina
1. izbezumismo
2. izbezumiste
3. izbezumiše
 
perfekt
jednina
1. izbezumio sam
2. izbezumio si
3. izbezumio je
množina
1. izbezumili smo
2. izbezumili ste
3. izbezumili su
 
pluskvamperfekt
jednina
1. bio sam izbezumio
2. bio si izbezumio
3. bio je izbezumio
množina
1. bili smo izbezumili
2. bili ste izbezumili
3. bili su izbezumili
 
imperativ
jednina
2. izbezumi
množina
1. izbezumimo
2. izbezumite
 
glagolski prilog prošli
izbezumivši
 
glagolski pridjev aktivni
izbezumio, izbezumila, izbezumilo
izbezumili, izbezumile, izbezumila
 
glagolski pridjev pasivni
izbezumljen, izbezumljena, izbezumljeno
izbezumljeni, izbezumljene, izbezumljena
Definicija
potpuno zbuniti [izbezumiti koga stalnim zahtjevima; izbezumiti se zbog meteža]; izluditi
Etimologija
✧ iz- + v. bèz + v. um