obnárodovati
obnárodovati (što) svrš. 〈prez. -dujēm, pril. pr. -āvši, prid. trp. obnárodovān〉
Izvedeni oblici
| Svršeni | |
|---|---|
| infinitiv | |
| obnarodovati | |
| prezent | |
| jednina | |
| 1. | obnarodujem |
| 2. | obnaroduješ |
| 3. | obnaroduje |
| množina | |
| 1. | obnarodujemo |
| 2. | obnarodujete |
| 3. | obnaroduju |
| futur | |
| jednina | |
| 1. | obnarodovat ću |
| 2. | obnarodovat ćeš |
| 3. | obnarodovat će |
| množina | |
| 1. | obnarodovat ćemo |
| 2. | obnarodovat ćete |
| 3. | obnarodovat će |
| aorist | |
| jednina | |
| 1. | obnarodovah |
| 2. | obnarodova |
| 3. | obnarodova |
| množina | |
| 1. | obnarodovasmo |
| 2. | obnarodovaste |
| 3. | obnarodovaše |
| perfekt | |
| jednina | |
| 1. | obnarodovao sam |
| 2. | obnarodovao si |
| 3. | obnarodovao je |
| množina | |
| 1. | obnarodovali smo |
| 2. | obnarodovali ste |
| 3. | obnarodovali su |
| pluskvamperfekt | |
| jednina | |
| 1. | bio sam obnarodovao |
| 2. | bio si obnarodovao |
| 3. | bio je obnarodovao |
| množina | |
| 1. | bili smo obnarodovali |
| 2. | bili ste obnarodovali |
| 3. | bili su obnarodovali |
| imperativ | |
| jednina | |
| 2. | obnaroduj |
| množina | |
| 1. | obnarodujmo |
| 2. | obnarodujte |
| glagolski prilog prošli | |
| obnarodovavši | |
| glagolski pridjev aktivni | |
| obnarodovao, obnarodovala, obnarodovalo | |
| obnarodovali, obnarodovale, obnarodovala | |
| glagolski pridjev pasivni | |
| obnarodovan, obnarodovana, obnarodovano | |
| obnarodovani, obnarodovane, obnarodovana | |
Definicija
ekspr. retor., v. objaviti
Etimologija
✧ o (b)- + v. narod
