ìnspektor
ìnspektor m
Izvedeni oblici
| jednina | |
|---|---|
| N | inspektor |
| G | inspektora |
| D | inspektoru |
| A | inspektora |
| V | inspektore |
| L | inspektoru |
| I | inspektorom |
| množina | |
| N | inspektori |
| G | inspektora |
| D | inspektorima |
| A | inspektore |
| V | inspektori |
| L | inspektorima |
| I | inspektorima |
Definicija
službena osoba koja nadzire izvršenje propisanih pravila; nadglednik, nadziratelj, nadzornik
Etimologija
✧ vidi inspicírati
