iščitávati
iščitávati (što) nesvrš. 〈prez. iščìtāvām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉,
Izvedeni oblici
| Nesvršeni | |
|---|---|
| infinitiv | |
| iščitavati | |
| prezent | |
| jednina | |
| 1. | iščitavam |
| 2. | iščitavaš |
| 3. | iščitava |
| množina | |
| 1. | iščitavamo |
| 2. | iščitavate |
| 3. | iščitavaju |
| futur | |
| jednina | |
| 1. | iščitavat ću |
| 2. | iščitavat ćeš |
| 3. | iščitavat će |
| množina | |
| 1. | iščitavat ćemo |
| 2. | iščitavat ćete |
| 3. | iščitavat će |
| imperfekt | |
| jednina | |
| 1. | iščitavah |
| 2. | iščitavaše |
| 3. | iščitavaše |
| množina | |
| 1. | iščitavasmo |
| 2. | iščitavaste |
| 3. | iščitavahu |
| perfekt | |
| jednina | |
| 1. | iščitavao sam |
| 2. | iščitavao si |
| 3. | iščitavao je |
| množina | |
| 1. | iščitavali smo |
| 2. | iščitavali ste |
| 3. | iščitavali su |
| pluskvamperfekt | |
| jednina | |
| 1. | bio sam iščitavao |
| 2. | bio si iščitavao |
| 3. | bio je iščitavao |
| množina | |
| 1. | bili smo iščitavali |
| 2. | bili ste iščitavali |
| 3. | bili su iščitavali |
| imperativ | |
| jednina | |
| 2. | iščitavaj |
| množina | |
| 1. | iščitavajmo |
| 2. | iščitavajte |
| glagolski prilog sadašnji | |
| iščitavajući | |
| glagolski pridjev aktivni | |
| iščitavao, iščitavala, iščitavalo | |
| iščitavali, iščitavale, iščitavala | |
| glagolski pridjev pasivni | |
| iščitavan, iščitavana, iščitavano | |
| iščitavani, iščitavane, iščitavana | |
Etimologija
✧ vidi iščìtati
