ùskličnīk
ùskličnīk m 〈N mn -īci〉
Izvedeni oblici
| jednina | |
|---|---|
| N | uskličnik |
| G | uskličnika |
| D | uskličniku |
| A | uskličnik |
| V | uskličniče |
| L | uskličniku |
| I | uskličnikom |
| množina | |
| N | uskličnici |
| G | uskličnika |
| D | uskličnicima |
| A | uskličnike |
| V | uskličnici |
| L | uskličnicima |
| I | uskličnicima |
Definicija
pravopisni znak (!), obilježava kraj rečenice kojom se izražava osjećaj ili poticaj
Etimologija
✧ vidi ùskliknuti
