začèpiti
začèpiti (što) svrš. 〈prez. zàčepīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. zàčepljen, gl. im. začepljénje〉
Izvedeni oblici
| Svršeni | |
|---|---|
| infinitiv | |
| začepiti | |
| prezent | |
| jednina | |
| 1. | začepim |
| 2. | začepiš |
| 3. | začepi |
| množina | |
| 1. | začepimo |
| 2. | začepite |
| 3. | začepe |
| futur | |
| jednina | |
| 1. | začepit ću |
| 2. | začepit ćeš |
| 3. | začepit će |
| množina | |
| 1. | začepit ćemo |
| 2. | začepit ćete |
| 3. | začepit će |
| aorist | |
| jednina | |
| 1. | začepih |
| 2. | začepi |
| 3. | začepi |
| množina | |
| 1. | začepismo |
| 2. | začepiste |
| 3. | začepiše |
| perfekt | |
| jednina | |
| 1. | začepio sam |
| 2. | začepio si |
| 3. | začepio je |
| množina | |
| 1. | začepili smo |
| 2. | začepili ste |
| 3. | začepili su |
| pluskvamperfekt | |
| jednina | |
| 1. | bio sam začepio |
| 2. | bio si začepio |
| 3. | bio je začepio |
| množina | |
| 1. | bili smo začepili |
| 2. | bili ste začepili |
| 3. | bili su začepili |
| imperativ | |
| jednina | |
| 2. | začepi |
| množina | |
| 1. | začepimo |
| 2. | začepite |
| glagolski prilog prošli | |
| začepivši | |
| glagolski pridjev aktivni | |
| začepio, začepila, začepilo | |
| začepili, začepile, začepila | |
| glagolski pridjev pasivni | |
| začepljen, začepljena, začepljeno | |
| začepljeni, začepljene, začepljena | |
Definicija
zatvoriti čepom [začepiti bocu]; zapušiti, zatisnuti
Frazeologija
⃟ začepi! prestani govoriti!, zašuti!;
začepiti usta (kome) primorati koga da prestane govoriti, ušutkati silom ili oduzimanjem argumenata
začepiti usta (kome) primorati koga da prestane govoriti, ušutkati silom ili oduzimanjem argumenata
Etimologija
✧ vidi záčep
