názočnīk
názočnīk m 〈V -īče, N mn -īci〉
Izvedeni oblici
| jednina | |
|---|---|
| N | nazočnik |
| G | nazočnika |
| D | nazočniku |
| A | nazočnika |
| V | nazočniče |
| L | nazočniku |
| I | nazočnikom |
| množina | |
| N | nazočnici |
| G | nazočnika |
| D | nazočnicima |
| A | nazočnike |
| V | nazočnici |
| L | nazočnicima |
| I | nazočnicima |
Definicija
onaj koji je prisutan čemu
Etimologija
✧ vidi názočan
