Hrvatski jezični portal

šègrtovati

šègrtovati () nesvrš.prez. šègrtujēm, pril. sad. šègrtujūći, gl. im. -ānje〉

Izvedeni oblici
Nesvršeni
infinitiv
šegrtovati
 
prezent
jednina
1. šegrtujem
2. šegrtuješ
3. šegrtuje
množina
1. šegrtujemo
2. šegrtujete
3. šegrtuju
 
futur
jednina
1. šegrtovat ću
2. šegrtovat ćeš
3. šegrtovat će
množina
1. šegrtovat ćemo
2. šegrtovat ćete
3. šegrtovat će
 
imperfekt
jednina
1. šegrtovah
2. šegrtovaše
3. šegrtovaše
množina
1. šegrtovasmo
2. šegrtovaste
3. šegrtovahu
 
perfekt
jednina
1. šegrtovao sam
2. šegrtovao si
3. šegrtovao je
množina
1. šegrtovali smo
2. šegrtovali ste
3. šegrtovali su
 
pluskvamperfekt
jednina
1. bio sam šegrtovao
2. bio si šegrtovao
3. bio je šegrtovao
množina
1. bili smo šegrtovali
2. bili ste šegrtovali
3. bili su šegrtovali
 
imperativ
jednina
2. šegrtuj
množina
1. šegrtujmo
2. šegrtujte
 
glagolski prilog sadašnji
šegrtujući
 
glagolski pridjev aktivni
šegrtovao, šegrtovala, šegrtovalo
šegrtovali, šegrtovale, šegrtovala
Definicija
1. učiti zanat kao šegrt, biti šegrt
2. pren. biti početnik u nekom poslu i istodobno učiti od starijih