zavláčiti
zavláčiti (što, se) nesvrš. 〈prez. zàvlāčīm, pril. sad. -čēći, gl. im. -čēnje〉
Nesvršeni | |
---|---|
infinitiv | |
zavlačiti | |
prezent | |
jednina | |
1. | zavlačim |
2. | zavlačiš |
3. | zavlači |
množina | |
1. | zavlačimo |
2. | zavlačite |
3. | zavlače |
futur | |
jednina | |
1. | zavlačit ću |
2. | zavlačit ćeš |
3. | zavlačit će |
množina | |
1. | zavlačit ćemo |
2. | zavlačit ćete |
3. | zavlačit će |
imperfekt | |
jednina | |
1. | zavlačah |
2. | zavlačaše |
3. | zavlačaše |
množina | |
1. | zavlačasmo |
2. | zavlačaste |
3. | zavlačahu |
perfekt | |
jednina | |
1. | zavlačio sam |
2. | zavlačio si |
3. | zavlačio je |
množina | |
1. | zavlačili smo |
2. | zavlačili ste |
3. | zavlačili su |
pluskvamperfekt | |
jednina | |
1. | bio sam zavlačio |
2. | bio si zavlačio |
3. | bio je zavlačio |
množina | |
1. | bili smo zavlačili |
2. | bili ste zavlačili |
3. | bili su zavlačili |
imperativ | |
jednina | |
2. | zavlači |
množina | |
1. | zavlačimo |
2. | zavlačite |
glagolski prilog sadašnji | |
zavlačeći | |
glagolski pridjev aktivni | |
zavlačio, zavlačila, zavlačilo | |
zavlačili, zavlačile, zavlačila | |
glagolski pridjev pasivni | |
zavlačen, zavlačena, zavlačeno | |
zavlačeni, zavlačene, zavlačena |
1. | odugovlačiti, otezati |
2. | gurati u što, stavljati u nutrinu |