Hrvatski jezični portal

zavláčiti

zavláčiti (što, se) nesvrš.prez. zàvlāčīm, pril. sad. -čēći, gl. im. -čēnje〉

Izvedeni oblici
Nesvršeni
infinitiv
zavlačiti
 
prezent
jednina
1. zavlačim
2. zavlačiš
3. zavlači
množina
1. zavlačimo
2. zavlačite
3. zavlače
 
futur
jednina
1. zavlačit ću
2. zavlačit ćeš
3. zavlačit će
množina
1. zavlačit ćemo
2. zavlačit ćete
3. zavlačit će
 
imperfekt
jednina
1. zavlačah
2. zavlačaše
3. zavlačaše
množina
1. zavlačasmo
2. zavlačaste
3. zavlačahu
 
perfekt
jednina
1. zavlačio sam
2. zavlačio si
3. zavlačio je
množina
1. zavlačili smo
2. zavlačili ste
3. zavlačili su
 
pluskvamperfekt
jednina
1. bio sam zavlačio
2. bio si zavlačio
3. bio je zavlačio
množina
1. bili smo zavlačili
2. bili ste zavlačili
3. bili su zavlačili
 
imperativ
jednina
2. zavlači
množina
1. zavlačimo
2. zavlačite
 
glagolski prilog sadašnji
zavlačeći
 
glagolski pridjev aktivni
zavlačio, zavlačila, zavlačilo
zavlačili, zavlačile, zavlačila
 
glagolski pridjev pasivni
zavlačen, zavlačena, zavlačeno
zavlačeni, zavlačene, zavlačena
Definicija
1. odugovlačiti, otezati
2. gurati u što, stavljati u nutrinu