prìpraviti
prìpraviti (što, se) svrš. 〈prez. -īm, pril. pr. -īvši, prid. trp. prìpravljen〉
Svršeni | |
---|---|
infinitiv | |
pripraviti | |
prezent | |
jednina | |
1. | pripravim |
2. | pripraviš |
3. | pripravi |
množina | |
1. | pripravimo |
2. | pripravite |
3. | priprave |
futur | |
jednina | |
1. | pripravit ću |
2. | pripravit ćeš |
3. | pripravit će |
množina | |
1. | pripravit ćemo |
2. | pripravit ćete |
3. | pripravit će |
aorist | |
jednina | |
1. | pripravih |
2. | pripravi |
3. | pripravi |
množina | |
1. | pripravismo |
2. | pripraviste |
3. | pripraviše |
perfekt | |
jednina | |
1. | pripravio sam |
2. | pripravio si |
3. | pripravio je |
množina | |
1. | pripravili smo |
2. | pripravili ste |
3. | pripravili su |
pluskvamperfekt | |
jednina | |
1. | bio sam pripravio |
2. | bio si pripravio |
3. | bio je pripravio |
množina | |
1. | bili smo pripravili |
2. | bili ste pripravili |
3. | bili su pripravili |
imperativ | |
jednina | |
2. | pripravi |
množina | |
1. | pripravimo |
2. | pripravite |
glagolski prilog prošli | |
pripravivši | |
glagolski pridjev aktivni | |
pripravio, pripravila, pripravilo | |
pripravili, pripravile, pripravila | |
glagolski pridjev pasivni | |
pripravljen, pripravljena, pripravljeno | |
pripravljeni, pripravljene, pripravljena |