razdròbiti
razdròbiti (što, se) svrš. 〈prez. ràzdrobīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. ràzdrobljen〉
Svršeni | |
---|---|
infinitiv | |
razdrobiti | |
prezent | |
jednina | |
1. | razdrobim |
2. | razdrobiš |
3. | razdrobi |
množina | |
1. | razdrobimo |
2. | razdrobite |
3. | razdrobe |
futur | |
jednina | |
1. | razdrobit ću |
2. | razdrobit ćeš |
3. | razdrobit će |
množina | |
1. | razdrobit ćemo |
2. | razdrobit ćete |
3. | razdrobit će |
aorist | |
jednina | |
1. | razdrobih |
2. | razdrobi |
3. | razdrobi |
množina | |
1. | razdrobismo |
2. | razdrobiste |
3. | razdrobiše |
perfekt | |
jednina | |
1. | razdrobio sam |
2. | razdrobio si |
3. | razdrobio je |
množina | |
1. | razdrobili smo |
2. | razdrobili ste |
3. | razdrobili su |
pluskvamperfekt | |
jednina | |
1. | bio sam razdrobio |
2. | bio si razdrobio |
3. | bio je razdrobio |
množina | |
1. | bili smo razdrobili |
2. | bili ste razdrobili |
3. | bili su razdrobili |
imperativ | |
jednina | |
2. | razdrobi |
množina | |
1. | razdrobimo |
2. | razdrobite |
glagolski prilog prošli | |
razdrobivši | |
glagolski pridjev aktivni | |
razdrobio, razdrobila, razdrobilo | |
razdrobili, razdrobile, razdrobila | |
glagolski pridjev pasivni | |
razdrobljen, razdrobljena, razdrobljeno | |
razdrobljeni, razdrobljene, razdrobljena |