Hrvatski jezični portal

šȅpati

šȅpati () nesvrš.prez. -ām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉

Izvedeni oblici
Nesvršeni
infinitiv
šepati
 
prezent
jednina
1. šepam
2. šepaš
3. šepa
množina
1. šepamo
2. šepate
3. šepaju
 
futur
jednina
1. šepat ću
2. šepat ćeš
3. šepat će
množina
1. šepat ćemo
2. šepat ćete
3. šepat će
 
imperfekt
jednina
1. šepah
2. šepaše
3. šepaše
množina
1. šepasmo
2. šepaste
3. šepahu
 
perfekt
jednina
1. šepao sam
2. šepao si
3. šepao je
množina
1. šepali smo
2. šepali ste
3. šepali su
 
pluskvamperfekt
jednina
1. bio sam šepao
2. bio si šepao
3. bio je šepao
množina
1. bili smo šepali
2. bili ste šepali
3. bili su šepali
 
imperativ
jednina
2. šepaj
množina
1. šepajmo
2. šepajte
 
glagolski prilog sadašnji
šepajući
 
glagolski pridjev aktivni
šepao, šepala, šepalo
šepali, šepale, šepala
Definicija
razg.
1. v. hramati
2. pren. zaostajati, biti loše organiziran, ne širiti se, ne napredovati itd.
Onomastika
pr. (nadimačka): Šépac (310, Otočac, Karlovac, Primorje, Gorski kotar), Šépec (150, Zagreb, Ivanić Grad, Zaprešić, Pokuplje, Vinkovci), Šèpek (Zagreb i okolica), Šépić (630, Opatija, Rijeka, Istra, Zagreb, Delnice, Osijek), Šépović (100, Novska, Sisak, Novi Marof)
Etimologija
njem. dijal. (bav.) schepp: iskrivljen; scheppenbeinig: krivonog